Novice

kulturna politika

Poslanica ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku

Ministrstvo za kulturo, 7. februar ― Slovenija je edina država na svetu, ki ima državni praznik posvečen kulturi. Hkrati pa je tudi dela prost dan. Dan, ko lahko obiščemo preštevilne brezplačne kulturne dogodke po vsej državi. To kaže odnos slovenske države do kulture in umetnosti, predvsem pa, da smo že vzpostavili družbeni konsenz o pomembni vlogi kulture in umetnosti v naši zgodovini.
ERA PARAZITOV

ERA PARAZITOV

Kreativni razred, 6. februar ― Ljudje smo pogosto prepričani, da smo se močno oddaljili od drugih organizmov in dosegli izjemno stopnjo razvoja. A če pomislimo, da se le približno 1% naših genov razlikuje od genov vinske mušice drozofile (Drosophilidae), lahko upravičeno sklepamo, da se ljudje obnašamo na zelo podobne načine kot vsa ostala živa bitja. Tudi mi gojimo recipročni altruizem, goljufamo, pa tudi zajedamo oziroma parazitiramo. V zgodovini političnega mišljenja se metafora parazita pojavlja znova in znova, kot bi se misleci intuitivno zavedali, da je parazitizem ena temeljnih sil družbenega življenja. Marx je kapital opisoval kot »mrtvo delo, ki se prisesa na živo delo in ga izčrpava«, kot organizem brez lastne vitalnosti, ki lahko preživi le tako, da se hrani z energijo drugih. Lenin je govoril o »parazitskem kapitalizmu«, ki se razrašča na račun družbe kot tumor, ki raste iz telesa, a mu hkrati jemlje moč. Zanimanje za parazite v kulturi in znanosti danes spet narašča. Japonska pisateljica Hideaki Sena je leta 1995 napisala znanstvenofantastično novelo Parasite Eve, po kateri nastajajo film, videoigre in manga. Bong Joon-hojev film Parazit je postal globalna metafora družbenega zajedanja. Ameriški ekonomist Michael Hudson pa opozarja na ekonomski parazitizem, kjer finančne elite izčrpavajo realno gospodarstvo, ne da bi mu karkoli vračale. Da parazitizem ni več le ekonomska ali politična metafora, temveč postaja tehnološka realnost, je pokazal Jaron Lanier. Digitalne platforme, pravi, ne samo opazujejo ljudi, temveč jih preoblikujejo. Algoritmi se prisesajo na človeško pozornost, jo preusmerjajo, preoblikujejo in hranijo sami sebe. Tako kot biološki paraziti spreminjajo vedenje svojih gostiteljev, tudi digitalni sistemi spreminjajo vedenje uporabnikov — tiho, neopazno, a vztrajno. In morda je prav v tem najbolj srhljiva resnica: da so paraziti, o katerih so govorili revolucionarni misleci, danes dobili svojo najbolj izpopolnjeno, algoritmično obliko. Preučevanje parazitov in

Izjava Društva Asociacija ob kulturnem prazniku

Asociacija, 6. februar ― Spoštovani, pred prihajajočim kulturnim praznikom ter državnozborskimi volitvami želimo v Društvu Asociacija opozoriti na pomen kulture in umetnosti v družbi. V  mandatu te vlade so bili na področju storjeni pomembni premiki, vključno s prenovo krovne zakonodaje, zato bodo v bodoče pomembni tako kontinuiteta sprejetih politik, spremljanje stanja, predvsem pa konkretna implementacija sprememb. Ob tem ostajajo … Preberi več o Izjava Društva Asociacija ob kulturnem prazniku

PARAZITI

Kreativni razred, 6. februar ― Ljudje smo pogosto prepričani, da smo se močno oddaljili od drugih organizmov in dosegli izjemno stopnjo razvoja. A če pomislimo, da se le približno 1 % naših genov razlikuje od genov vinske mušice drozofile (Drosophilidae), lahko upravičeno sklepamo, da se ljudje obnašamo na zelo podobne načine kot vsa ostala živa bitja. Tudi mi gojimo recipročni altruizem, goljufamo, pa tudi zajedamo oziroma parazitiramo. Prav zato postaja zanimanje za parazite danes vse bolj aktualno.Že leta 1995 je japonska pisateljica Hideaki Sena napisala znanstvenofantastično horor novelo Parasite Eve. Julija 2025 pričakujemo že drugi film, posnet po tej noveli, priljubljena pa je tudi kot videoigra in manga. Film južnokorejskega režiserja Bong Joon-hoja Parazit prikazuje siromašno družino, ki začne parazitirati bogataše. Parazite v knjigi Ubití gostitelja omenja tudi ameriški ekonomist Michael Hudson, ki obravnava koncept ekonomskega parazitizma, kjer finančne elite izčrpavajo bogastvo iz gospodarstva, ne da bi prispevale k produktivnim dejavnostim. Po njegovem mnenju takšno parazitsko vedenje spodkopava gospodarsko stabilnost in rast. Je to res naključje?Preučevanje parazitov in njihove sposobnosti, da spreminjajo vedenje gostiteljev in vmesnih gostiteljev, odpira povsem novo področje v nevroznanosti. Čuden, mračen, srhljiv in hkrati fascinanten svet parazitov ima lahko večji vpliv na nas, kot si predstavljamo, opozarja prof. Robert Sapolsky. Paraziti vstopajo v naše organizme in jih izkoriščajo. Njihovo osupljivo vedenje je usmerjeno v dokončanje lastnega življenjskega cikla, povečanje števila potomcev, izogibanje imunskemu sistemu gostitelja in zagotavljanje prenosa na nove gostitelje. V ta namen so razvili širok nabor izjemno učinkovitih vedenjskih strategij in so zato ena najuspešnejših skupin živih bitij na Zemlji. Zaradi premajhne raziskanosti ter zavajajočih strategij in taktik, ki jih uporabljajo, jih težko prepoznamo in pogosto ne razumemo, kako v resnici vplivajo na nas.Večinoma
DRŽAVLJANSKI PROSTI ČAS – ČRPALIŠČE ORJAŠKIH PROFITOV

DRŽAVLJANSKI PROSTI ČAS – ČRPALIŠČE ORJAŠKIH PROFITOV

Kreativni razred, 2. februar ― Če želimo razumeti, kako se upreti obstoječemu sistemu, moramo najprej doumeti njegov logiko. Kot opozarja Yanis Varufakis: Facebook je vreden milijarde zato, ker zanj ljudje brezplačno delajo. Vsaka objava povečuje kapital lastnika– vi ustvarjate vrednost, on pobira dobiček. To orjaško kopičenje kapitala je mogoče zato, ker v času vsesplošne financializacije obstaja  področje, kjer delo državljanov ostaja neplačano: državljanski prosti čas. Tam poteka tih, a sistematičen lov na neplačano delo. Del tega dela je prostovoljnega, del pa postane obveznost – zapovedana z aplikacijami, pravili, postopki in zakoni. Številna podjetja ter državni uradi so to črpališče že vgradili v svoje poslovne modele. Kjer koli je mogoče, zamenjujejo plačljiv delovni čas z državljanskim prostim časom. A nihče tega ne počne tako učinkovito in brezsramno kot tehnološki velikani. Njihov poslovni model je genialno preprost: delovni čas so nadomestili s prostim časom, ki ga ni treba plačati. Toda ta vir ni brez dna. Prostega časa državljanov je vse manj. Ostaja ga komaj še toliko, da lahko ljudje poskrbijo za osnovne potrebe, medtem ko se znajdejo v vse večji časovni stiski. Sprašujejo se, kam je izginil njihov prosti čas – odgovor pa je jasen: preoblikovan je bil v kapital drugih. Prepričana sem, da obstaja neposredna povezava med demokracijo in državljanskim prostim časom. Ko se prosti čas izčrpava, se izčrpava tudi demokracija. Ljudje z vedno manj časa vse manj sodelujejo pri upravljanju skupnosti in države. S tem postajajo ranljivejši za izkoriščanje. Zato menim, da bi morali v okviru obstoječega sistema državljanski prost čas finančno ovrednotiti. Le tako bi lahko zaščitili državljane pred časovno stisko in ponovno odprli prostor za demokratične procese. Kajti izkoriščanje in slabitev demokracije se bosta nadaljevala, dokler bo prosti čas državljanov brez vrednosti.   Alenka Sottler ANG CITIZENS’ FREE TIME – A WELLSPRING OF COLOSSAL PROFITS
še novic