INŠTITUT TRIVELIS, ZASTRAŠEVANJE IN SANKCIJE EU PROTI POSAMEZNIKOM IN POSAMEZNICAM

INŠTITUT TRIVELIS, ZASTRAŠEVANJE IN SANKCIJE EU PROTI POSAMEZNIKOM IN POSAMEZNICAM

Kreativni razred, 23. maj ―   Pred vami je tekst Tomaža Mastnaka, ki je nastal ob tiskovni konferenci: Trivelis, zastraševanje in sankcije EU proti posameznikom in posameznicam, 20. februarja 2026. V moje roke je prišel že kmalu po tiskovni konferenci. Glej prispevek na blogu : BERITE TEORIJO PA VAM NE BO TREBA KOLABORIRATI Z veseljem bi ga takoj objavila, a sem se nadaljnjim korakom odpovedala, saj sem zaradi pomembnosti sporočila menila, da naj izide tam, kjer bi dosegel večje število bralcev. Te dni mi je to besedilo dr. Tomaža Mastnaka ponovno prišlo v roke . Poslal ga je g. Kogej in zapisal : "Razmišljam o tem močnem in tehtnem tekstu dr. Tomaža Mastnaka, ki v treh mesecih ni našel možnosti za objavo v kakšnem slovenskem mediju." Dejstvo, da po treh mesecih od tiskovne konference to pomembno besedilo še ni našlo medija, ki bi ga objavilo in da je tako pomemben znanstvenik pri nas tako rekoč spregledan, govori samo po sebi o stanju medijev v Sloveniji danes. "Edino zdravilo za družbo bolno od laži in manipulacij, bolno od propagande, je iskrenost," pravi Mattias Desmet, profesor klinične psihologije in vodilni raziskovalec formiranja množic in avtor knjige Psihologija totalitarizma.  Zato na tem mestu nekaj iskrenosti. ______________________________ TOMAŽ MASTNAK: Inštitut Trivelis, zastraševanje in sankcije EU proti posameznikom in posameznicam Trivelis, Inštitut za obrambo, varnost in odpornost, se predstavlja kot neodvisno strokovno in raziskovalno središče. Ustanovitelj je Center za evropsko prihodnost, ki ga je ustanovilo zunanje ministrstvo RS. Obrambno ministrstvo RS nastopa kot financer tega inštituta in je na njegovi spletni strani navedeno kot odgovorna institucija. Triveles torej deluje v institucionalnem okolju vladne politike: izvaja vladno politiko in prispeva k delovanju vladnih organov. Kakorkoli sodimo o delovanju Trivelisa, je zato sodba o vladni politiki. Kdor meni, da je delovanje Trivelisa, kakor se kaže v napadu na dr. Uroša Lipuščka, nesprejemljivo, pove
NEKOČ PONIŽANI DANES POVIŠANI

NEKOČ PONIŽANI DANES POVIŠANI

Kreativni razred, 22. maj ― na fotografiji slikar Tyrus Wong Ko danes razmišljamo o Kitajski in si poskušamo razložiti njen neverjetni razvoj zato, da bi ga lahko posnemali, prepogosto pozabimo, da je ob tem potrebno upoštevati tudi njeno preteklost in veliko kalvarijo, ki so dajali skozi Kitajci, še posebej pa kitajski priseljenci v Ameriki. Američani bi jim morali biti hvaležni za njihov prispevek pri izgradnji domovine. Prepričana sem, da je Kitajce preteklost odločilno zaznamovala in da je njihova prihodnost zrasla prav iz težkih preizkušenj doma, a tudi na zapadu. Ko sem raziskovala obdobje kalifornijske zlate mrzlice, sem naletela na podatke, ki so govorili o takratnem grozljivem ravnanju s kitajskimi priseljenci. Tej temi se posvetila poglavje iz katerega je spodnji odlomek: "Ko je začelo kopnega zlata primanjkovati, se je na tisoče razočaranih iskalcev zlata vrnilo domov, ne da bi imeli poleg uničenega zdravja kaj pokazati. Številni rudarji pa so obtičali v San Franciscu in v sili za pičlo mezdo iskali redno težaško delo v rudnikih pri novoustanovljenih rudarskih družbah in korporacijah. Te so potrebovale nove »kopače«. Leta 1852 je skozi carinarnico v San Franciscu prešlo 20.000 kitajskih prišlekov - od tega 2.000 v enem dnevu. Kitajski priseljenci so bili nekvalificirani moški delavci, ki so običajno živeli v skupinah in so se zelo razlikovali od ostalih. Na primer, niso bili kristjani, zelo slabo so govorili angleško, imeli so temnejšo polt, drugačne prehranjevalne navade in oblačila. Bili so skrajno nevsiljivi, mirni, varčni in pridni. Veliko se jih je odločilo za samostojno iskanje zlata, Skromno in pridno so navadno kopali majhne ostanke zlata na območjih, ki so jih nestrpni rudarji zlata zaradi premajhne donosnosti opustili. Mnogi so bili prisiljeni sprejeli redno službo za sramotno plačilo, da so lahko odplačali stroške potovanja. Bili so pripravljeni sprejeti nizko plačana dela, za katera so druge skupine menile, da so "umazana". Postali so delavci drugih rudarj

Ministrica dr. Asta Vrečko na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju

Ministrstvo za kulturo, 12. maj ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko se je udeležila zasedanja Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport (angleško Education, Youth, Culture and Sport Council - EYCS), na katerem so ministrice in ministri razpravljali o prihodnosti evropskega sodelovanja na področju kulture ter o programu AgoraEU za obdobje 2028–2034.

Priročnik OdMik 2025 kot uporabno orodje za načrtovanje aktivnosti na presečišču umetnosti, narave in dobrobiti

Asociacija, 30. april ― Dnevnik šivov _ Stitching Journal _ Claire Wellesley-Smith Zavod Carnica, partner konzorcija Kultura za duševno zdravje in organizator Bienala tekstilne umetnosti BIEN, raziskuje koristne učinke skupnostnih tekstilnih praks in o njih ozavešča domačo in mednarodno javnost ter oblikuje priporočila za razumevanje njihovega družbenega pomena in vloge pri psihosocialni podpori. Ena od ključnih aktivnosti, ki potekajo … Preberi več o Priročnik OdMik 2025 kot uporabno orodje za načrtovanje aktivnosti na presečišču umetnosti, narave in dobrobiti
Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme je vse manj!

Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme je vse manj!

Kreativni razred, 30. april ― Se, ljudje božji, sprašujete kdaj, kako to, da tudi naše vlade, mislim na oblasti sveta, ki mu pripadamo, to je Zahod (Zveza Nato, Evropska unija, Svet Evrope…), ki se razglaša za najbolj civiliziranega in spoštljivega do vladavine prava, obnašajo do posameznih izzivov časa, ki ga živimo, podobnih lastnosti, enkrat tako, drugič drugače, odvisno od vlog njihovih protagonistov, oz. od tega ali so nam zavezniki ali ne?! Ob tem, ne pozabimo, da velja za vse in za vsakogar dogovorjen in predpisan mednarodni red. Govorimo o določilih mednarodnega prava, prava morja, humanitarnega prava ter Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki so predmet prepogostih kršitev. Problem je v tem, da ko jih kršijo izven našega ožjega mundusa jim to očitamo, jih obsojamo in sankcioniramo, ko jih mi pa, kot da smo v to skorajda primorani, da bi obranili neko drugo vrednoto sodobne civilizacije - človekove pravice in svobodo, oz. demokracijo. Tudi takrat, ko je vidno z vesolja, da ne gre za to, temveč za preprosto nadvlado, za uveljavitev naših geopolitičnih, geostrateških in ekonomskih ter ostalih neokolonialnih interesov, na račun koga drugega. Najbolj kričeč tovrstni primer je naš domači, evropski in širši zahodni odziv na vojno v Ukrajini, po ruski agresiji februarja 2022, ter na genocid v Palestini od oktobra 2023 dalje, ter na vojno z Iranom, ki sta ju konec februarja letos sprožila Izrael in ameriška administracija. V prvem primeru - po 4 letih in pol napadov in spopadov, cca 14 tisoč ubitih civilistov, od teh 2 tisoč otrok - sta Nato in EU zasuli Rusijo z na stotine sankciji, jo skušali mednarodno osamiti, ter z nenehnim oboroževanjem Ukrajincev z vse bolj sodobnimi sistemi, stavili - danes vidimo da zmotno - na njihovo končno zmago. V drugem pa - 63 tisoč pokončanih življenj v povsem sesuti Gazi, od teh 22 tisoč otrok, cca 2 tisoč v Libanonu in nekaj tisoč tudi v Iranu, z vodilnimi možmi vred - kar je botrovalo zavoljo obrambnih odzivov Irana in zaprtjem Hormuške oži
še novic